ČESTITAMO!
Petra Nograšek je 20. marca v ljubljanski porodnišnici povila sina Davida. Ponosni očka Mirjan je izčrpno pogostil folklorno čredo v piceriji pri Novljanu, babica Marica pa še posebej tamburaše v kavarni na Glavnem trgu.
Boštjanu&Simoni bomo pomagali hišico… (z 19. na 20. april)
Simona in Polko sta končno zakonito povezana, kar sta z žlahto in s prijatelji nadvse dostojno proslavila v noči s sobote na nedeljo v Vili Otočec. Ta prava folklorniška ohcet pa ne more brez ta pravih folklornikov, Kresovih, seveda! Ta pridni so prišli po zidarsko in jima zapeli Boštjanu bomo pomagali hišico zgraditi…, ta vroči pa po špansko in ju zvabili na plesišče z ognjevito Y viva Espana!. Za spomin na še bolj rosna leta …
Slavolok v Gornji Stari vasi (8. maja)
Ker se je tudi Čarmanova Mojca omožila, smo ji Kresovci, kot se spodobi, pred domačo hišo v Gornji Stari vasi nad dolino Laknice postavili prekrasen slavolok. Dekleta so nabrala lipco in spletla kite in venček, fantje so posekali nekaj smrečic, da so dobili ta pravi dve, vsi skupaj pa smo zlagali trakove barvastega krep papirja za okras slavoloka. Seveda sta šli potem tudi izdatna malica in domača kapljica vsem dobro od rok.
Darja, Mojca F.J., Andreja in Robi so v soboto v kostumih pričakali mladoporočenca po poročnem obredu pred novomeškim Rotovžem, ju zasuli z rižem (Buhve, kje jima bo obrodil?), potem pa sta Mojca in Robi še zaplesala z njima.
Pri Lojzetu (14. junija)
Rosilo je tudi v soboto med štajersko z maskami na Rebri pri Drganjih selih, kjer sta Lojze in njegov sin Aleš proslavljala okrogli obletnici: Lojze natanko dvakrat višjo od sina. Izkazale so se veteranke in njihove slabše polovice, izkazala pa se je tudi Lojzetova boljša polovica Branka s pogostitvijo pisane druščine.
Rajanje na Pajkežu (21. junija)
Petra (na štokrlu* levo) in Miha (na štokrlu desno) sta v soboto pri lovskem domu v družbi skoraj stotih zvestih oboževalcev uspešno prestala preizkus resnosti. Med nogami se je zbranim vrtel pisan roj folklorističnega naraščaja, kar jima je bilo v spodbudo in za vzorec, kako naj bi tudi onadva čimprej resno začela. Vendar ne pred ohcetjo!
* štokrle – glej narečni slovar Brusniške doline!
Petra in Miha potrjena (5. julija)
Slavoloka, ki so ju Petri in Mihatu postavili Kresovci in njuni prijatelji pri Dularjevih v Vavti vasi in pri Bukovčevih na Adamičevi v Novem mestu, sta že v petek potrjevala, da gre zdaj pa dokončno zares. Po cerkvenem obredu v nevestini fari sta si ob poduhovljenem nagovoru poročnega mojstra, državnega pooblaščenca Jožeta Kukca, ter ganljivem kresovskem petju in glasbeni spremljavi obljubila večno zvestobo še pod baldahinom pri otoškem gradu. Za prvo silo smo se po tem naporu okrepčali z jagodami in šampanjcem, ta prava ohcet, kjer tudi Kresovih maškar in tamburašev ni manjkalo, pa se je ponoči dogajala pri Štefanu.
Tretjič na Kolpi (od 11. do 13. julija)
Petindvajset veličastnih se je v soboto v treh raftih podalo po razburkanih vodah Kolpe na dobrih 20 kilometrov dolg spust od Fare do Prelesja. Tabor smo tokrat z Gregorjevo luksuzno jedilnico za 30 ljudi postavili v romantičnem okolju Verderberjeve kovačije v Spodnji Bilpi, prvo noč neusmiljeno prepevali ob spremljavi harmonike, v soboto zvečer pospravili velik protfan vrhunsko pečenega packa in milo zapeli še s kitaro, v nedeljo pa do kosti obrali vsak svojo slovito Madroničevo postrv. Fotkali so Franci, Primož in Marjan, pa si poglejte še galerijo!
Še en Kuli (24. avgusta)
Danijela in Matej sta od nedelje, trinajst minut pred peto uro zjutraj, bogatejša za sina Tilna. Gospod Tilen Kulovec je prišel na svet kot ponavadi, velik 51 centimetrov in težak (po očitu!) skoraj 4 kile (natanko 3990 gramov). Družina je zdaj kot se spodobi, Kresovci pa se že veselimo novega folklornika in od srca čestitamo!
Oliti 40 (3. septembra)
Za zvestega Kresovca okrogli jubilej je najmanj, kar se spodobi, počasi okrogla kresovska torta. In Rudi jo je pošteno zaslužil. Na podoknico smo mu prinesli tudi 40 gumijastih balončkov, ki vedno prav pridejo, pa najsibo doma, oliti kje drugje. Z Ireno sta nas pogostila (saj sta vedela, da pridemo?!), torto pa pošteno razdelila.
Milan na pol poti (13. septembra)
Ne samo lončeni bas, zdaj premoremo v Kresu tudi lončeno kitaro! Milanu smo jo tamburašice in tamburaši prinesli gor med cerovške vinograde, ko je v zidanici z veselo družbo praznoval okrogel življenjski jubilej, zraven pa smo mu še zapeli posebej za to priložnost zloženo pesem. Od kje Milanu tako veseli geni, pa se nam je posvetilo, ko je z nami zapel in korajžno zaplesal tudi njegov 95-letni očka. Slikala je ga.Bajec.
Vaje pri Martinu (10. novembra)
Tamburaši smo svoje redne ponedeljkove vaje na predvečer največjega slovenskega svetnika izpeljali v zidanici Martina Simoniča v Drašičih. Pošteno smo ga počastili, Betka in Vinko sta krstila belega, Davorka in Marjan rdečega, Martin in Branka pa sta se kuševala kar tako. Potem smo potovali do naslednjega hramčka, krščevali, pili in peli še pri Jožetu Simoniču in končno prirajžali do Dolca, kjer smo še čez polnoč dežurali in pazili mošt, da ga ne bi zmanjkalo – slikce povejo več kot 1000 besed.
Hepibrzdej (19. decembra)
Dve bisernici, dve bračistki, dve pevki in en bugarist so se odzvali povabilu v Vilo Rakar v Gorenjih Ponikvah, kjer so gostiteljem obogatili spored ob praznovanju abrahama. Na petelina je pritiskala Jožica L. in nekaj jih ji je kar ratalo. Težka je umetniška!
Žur do zgodnjih ur (20. in 21. decembra)
Kresovska najdaljša noč, ki se je tudi tokrat zgodila v sloviti kresovski gostilni Pri Štefanu na Malem Slatniku, je v polni meri zadostila tako slavnostno, kot kulturno, zabavno in kulinarično, pa še popiti se je dalo kaj (kdor je seveda imel nadomestnega šoferja s seboj). Razen podelitve Maroltovih značk, ki jih je jubilantom v imenu JSKD izročil njegov novomeški šef Bojan Bencik, se je izvrstno odrezala naša mlada pevska skupina, pa neumorni veterani in tamburaši s pevkama, celo mladinke so se postavile z družabno igrico. Za povrh sta Tomaž in Marjan pokazala dokumentarna videa iz Subotice in Merlebacha, Milanova banda pa je svirala in pela, da so kar šipe žvenketale. S fotografskimi mašinami so se trudili Luzi, Primož in Marjan, med nekaj sto streli pa je nastalo tole. kar je vidno spodaj. Ker so že ob štirih odnehali, smo morali potem najmlajši z ubrano pesmijo držati žur do konca.
Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa… (26. decembra)
Zdaj se vidi, zdaj se zna, kdo tanarveč grehov ‘ma! Narpoprej se je na Štefanovo ob drugi uri popoldne vršila spoved v Totalčku v Novem mestu. Za vse Kresove grešne duše, ki so dobile odvezo, pa je ob tretji uri sledilo temeljito izpiranje grehot z vročo vodo čateških vrelcev. Čiste in lahke kot gosji puh so dušice poletele v šentpetersko gostilno, kjer so si za silo opomogle z najrazličnejšimi picami, Mc je naročil celo tako s tartufi. Hoj, ta bo šele grešil!
