Trije pari vodilne skupine Folklornega društva Kres so se odpeljali v Ljubljano, kjer so za Židano marelo zabavali turiste, ki so na dopustu v naši prestolnici. Španci in pa predvsem Američani, kateri so bili med gosti v znameniti ljubljanski gostilni Šestica, so bili nad našim nastopom navdušeni. Plesalci in godci smo se potrudili, da pokažemo gostom nekaj plesov in jih z animacijo tudi naučimo nekaj osnovnih korakov.
Tamburaši Folklornega društva Kres so kljub svoji starosti še vedno polni moči. Ob tednu otroka so se odzvali povabilu šmarjeških vzgojiteljic in s svojo prisotnostjo popestili dogajanje v tednu otroka 2016, katerega so pripravili vzogjiteljice vrtca Sonček, ki je ob Osnovni šoli Šmarjeta.
Delo z otroki jim ni tuje, saj se že 40 let ukvarjajo z vzgojo otrok, tako pri folklori kot s privat vzgojo otrok in vnučkov. Tamburaši pa se še posebej radi udeležijo kakšne prireditve, saj jim je petje ter glasba prišla v kri.
Tudi jesenska noč nakupov je poskrbela za živahno in pestro dogajanje v metropoli Dolenjske. Pod okriljem Zavoda “Grem v mesto” so se ponovno združili vsi trgovci, podjetniki in obrtniki. Noč nakupov je odprla svoja vrata mnogim trgovinam, gostilnam, kavarnam, predstavila so se tudi društva in organizacije, aktivno dejavna v novomeški občini.
Zdi se, kot da je preteklost ponovno oživela. Glavni trg, stičišče trgovanja, druženja in živahnega dogajanja. Raznovrstna sejemska ponudba, trgovinice polne raznovrstnih ugodnosti in popustov za obiskovalce, predstave, nastopi in predstavitve posameznih organizacij in še bi lahko naštevali. Pohvalno s strani organizatorjev, da so tudi v jesensko prireditev uvedli določene novosti in možnost novih doživetij za vse obiskovalce.
Tudi vodilna skupina Folklornega društva Kres se je predstavila z dolenjskimi plesi, katere so obiskovalci navdušeno sprejeli.
Kresovi veterani in tamburaši smo, kot po navadi, odrajžali na dolgo pot do črnomorskih obal v sredo, 10. avgusta 2016, pozno popoldan. Mimogrede smo si v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, hoteli ogledati največjo tamkajšnjo zanimivost, katedralo Aleksandra Nevskega z zlatimi kupolami, pa je šoferjema zmanjkalo časa, da bi nas po strogih vozniških predpisih še lahko pravi čas pripeljala na festival v Balčiku. Nastanili so nas v hostlu v Albeni, kjer smo lahko vsako noč po mili volji žurali. Trije harmonikarji, baritonist, kitarist in basist so se izmenjavali tako, da se petje in rajanje ni nikoli končalo pred zoro. Divji turški bojevniki iz pritličja, folklorniki s ščiti in handžarji, so redno prihajali k nam na zabavo, saj jim Erdogan doma najbrž ne pusti takega norenja. Gostovali pa so ob odhodih na nastope tudi pri nas v avtobusu, ker niso imeli svojega. Na izletu v Varno, tretje največje bolgarsko mesto in njihovo najpomembnejše črnomorsko pristanišče smo končno le obiskali drugo največjo bolgarsko ortodoksno katedralo, posvečeno Materi Božji. V Balčiku smo se sprehodili skozi izjemen botanični vrt, v katerem gojijo tudi kakšnih 50.000 (z besedo petdeset tisoč!) kaktusov. Nekateri pa smo se potrudili celo v Дворец Quiet Nest (Tihoto gnezdo) romunske kraljice Marije na črnomorski obali. – Na jubilejnem festivalu Nestiya 2016 so nastopale skupine in posamezniki v klasičnih in sodobnih plesih, v folklornih in koreografiranih postavitvah, v godčevskih in pevskih ljudskih in umetnih priredbah, v vseh glasbenih in pevskih zvrsteh od jazza do religije, in končno še v gedaliških in show izvedbah. Pravi babilon umetnosti! Prislužili smo si razen glavne diplome, uokvirjene pod šipo, še Grand Prix »Biseri Črnega morja« Albena 2016, šefica Branka pa je domov prinesla kar dve: eno za vodenje Kresa in eno za njeno 1-BO MЯCTO v bolgarskem ljudskem plesu!. Nastopi na prostem so vedno trajali čez polnoč, pa nismo nikoli zdržali čisto do konca, saj je iz morja navadno zavela hladna rusko-ukrajinska sapica (najbrž iz Sibirije?), še bolj pa se nam je mudilo na naš žur. Domov sta nas Lojze in Jože pripeljala v torek 16. avgusta, zarana.
Člani vodilne skupine Folklornega društva Kres smo v sredo, 27. 7. 2016, odpotovali na sever Evrope, točneje na sever Poljske, v majhno objezersko mestece Olecko. Dvaindvajset ur vožnje z avtobusom je bila za nas “mala malca”, saj nas je naš šofer Lojze in njegov vajenec Gašper, tako kot vedno, varno pripeljal na cilj. Namestitev v dijaškem domu je bila solidna, vendar to za nas ni bil nikoli problem, saj smo prilagodljivi. Pridobili smo si tudi skupne prostore za “meeting room”, kjer nam je dežurna kofetarca vsako jutro polepšala dan. Tudi naša vodička Anna nam je odstopila svoje prostore, da smo se pred vsakim nastopom dodobra pripravili. Vsakodnevne vaje so nam pomagale, da smo osvežili svoje znanje, saj nam je Branka dnevno spreminjala program večernega nastopa. Vsak dan smo imeli 40-minutni nastop.
Po osvežujočem pokoncertnem tušu smo se odpravili ob jezero, kjer smo ob ognju pekli klobase in plesali plese različnih držav, saj je bila vsaka država zadolžena za nekaj minut predstavitvenih plesov. Ob animaciji skupin iz posameznih držav (Srbija, Estonija, Slovenija, Poljska, Madžarska in Romunija) smo se učili njihovih navad in kulture, kar je dejansko namen takšnih izmenjav in festivalov.
Ponosno smo mahali s slovensko ter novomeško zastavo, saj smo videli, da je naša kultura popolnoma drugačna od ostalih in da smo ponosni na njo.
Seveda smo si vzeli tudi nekaj prostega časa in si privoščili tudi malce kopanja v bazenu, čofotanja v jacuzziju in čolnarjenja po jezeru.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Čenstohovi (po poljsko Częstochowa), ki spada v Šlezijsko vojvodinstvo, kjer smo si ogledali samostan Jasna gora, katerega je ravno v istem času obiskal tudi sam papež Frančišek, s katerim se naše poti žal niso križale.
IZJAVA O DOSTONOSTI SPLETIŠČA FOLKLORNEGA DRUŠTVA KRES
Folklorno društvo Kres se zavezuje, da bomo omogočali dostopnost svojega spletišča v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij vsem uporabnikom..
Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletišče Folklornega društva Kres.
Za zagotavljanje zahtev glede dostopnosti so bile sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve (kot omogoča Arnes), kot so:
Dostopnost društvenega spletišča nenehno spremljamo in sproti izboljšujemo posamezne elemente dostopnosti. Kljub temu nekatere objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.
Primeri takih vsebin so:
skenirani dokumenti v PDF obliki zapisa,
programsko generirani dokumenti (npr. letna poročila),
različne kompleksne tabele s podatki,
Priprava izjave o dostopnosti
Ta izjava je bila pripravljena 15. septembra 2020 na podlagi samoocene.
Izjava je bila nazadnje pregledana 10. novembra 2020
Povratne in kontaktne informacije
Zaradi zelo pogostih posodobitev vsebin lahko obiskovalci pri brskanju po spletišču Osnovne šole Šmarjeta kljub prizadevanjem, da bi bile vse spletne strani čim bolj dostopne in uporabnikom prijazne, občasno naletijo na težave z dostopnostjo.
Obvestilo o morebitnih primerih neskladnosti objav z določili Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij in zahteve po posredovanju informacij v dostopni obliki lahko pošljete po navadni ali elektronski pošti na naslov fd.kres@guest.arnes.si.
Izvršilni postopek
V primeru nezadovoljivih odgovorov na katero koli obvestilo ali zahtevo, poslano v skladu z 8. členom Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, lahko podate prijavo inšpektorjem za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov: