Pa jih prestavljaj! (17. februarja)
Prve čestitke za osebno obletnico je dobila šefica že v četrtek na vajah, ko so ji njeni vodilni podarili povečano in lepo okinčano fotko iz lanskega Bitburga. Ker vejo, da se rada smeje, je dobila še skrivnostno vrečko z navodili, v kateri je našla kakšnih sto majcenih plastičnih vojakov: “Pa jih za kratek čas prestavljaj doma, da ne boš kresovcev na vajah vsakih pet minut matrala!” – to je bil seveda komaj začetek silnega kuševanja, objemanja in ožemanja rok, ki se je izteklo šele v torek z veterani. Vesela rojstnodnevna praznovanja pa so tudi naporna: Branka je začela v četrtek dopoldne v svoji šoli na Grmu, nadaljevala v nedeljo opoldne z domačimi, zvečer nas je povabil Matej v Šentpeter na svoje rojstnodnevne klobase, v ponedeljek smo pili s tamburaši/cami, v torek pa so ji veterani voščili na izviren način kar med Abrahamom. Nobeden ni šel niti žejen, niti lačen domov, saj je vse dni rezala in pekla, pa še z zavzetim prestavljanjem vojačkov je imela vsak dan polne roke dela. Foto: Tomaž Č.
no images were found
Pri Lojzetu (4. junija)
Na zasluženih okrepčilih pri Štangeljnu, ki so redno na sporedu po napornih vajah, so se tudi veteranom nabrali prihranki v pivski blagajni, in Metoda je do centa natančno metala cekine v šparovček, kar seveda ne sme pridet v maloro. Branka in njen vrli Lojz sta dala gostoljubno streho na posestvu pri Drganjih selih, Janko pa je potem neumorno cvrl in pekel vseh sort mesnine. Ker tudi grozdnega soka vseh sort ni manjkalo, je potem zaorila pesem, da so se tresle gore od Lubna do Roga. Dobre tri ure naumornega pristnega ljudskega prepevanja, potem pa še poskočni takti izbornega lastnega benda so potrdili, da so v Kresu najboljši pevci pri veteranih, muzikanti pa prec za njimi. Ko bodo tamladi zreli za veterane, bodo pa tudi oni znali. Fotkalo se je pa kar počez …
Od Fare do Bilpe (od 8. do 10. julija)
V poletje smo resno zabredli pri Fari, saj je bilo v Kolpi premalo vode, da bi lahko začeli višje. Ker se je prijavila rekordna količina kresovk in kresovcev (okrog sedeminštirideset!), smo morali naročiti kar štiri rafte. Hvala bogovom jih je nekaj zbolelo, nekaj skrepenelo, nekaj pa sfrlelo kdovekam (kam bi jih pa sicer dali, saj je za en čoln osem veslačev + en krmar po vseh glidih dost), pri pujsku pa se manko ljudstva sploh ni poznal, čeprav so nam v Sodevcih zavrteli kar nekaj kil težjega kot ponavadi. Za osnovno logistiko sta kot ponavadi poskrbela Metodin in Gregorjev bataljon. Kolpa je tudi tokrat pokazala vse svoje čare in ob zdrsih čez slapove (po naše bi se reklo jezove) so mladi in stari z vriskanjem potrjevali veselje nad zmagami. Prvi večer smo razposajeno peli ob harmoniki s tastarim in s tamladim Gregorjem, v soboto pa malo bolj romantično z Marjanovo kitaro. Marjanko si je že v petek pri padcu čez kamen polomil ramo, sicer pa se je šesti Kresov maraton po slovenski rivieri kočal v nedeljo brez poškodb tako, da smo lahko že popoldne odrinili na morje na MIFF novim naporom naproti. Fotkala sta Janko in Igor V.
Dva majhna kresovčka (8. septembra)
Naše punce pa kar rojevajo! Pri Polančevih so dobili Gašperja, pri Nograških pa Klaro. Oba se dobro držita, starši pa so seveda neizmerno srečni. Iz srca jim privoščimo in želimo, da bosta najmlajša dobro napredovala, kam drugam kot v Kresove vrste!
Kostanjev piknik (22. oktobra)
Tokrat nam je ratal krasen kostanjev piknik brez kostanja! Zbrali smo se v gasilskem domu v Stranski vasi, kjer je v okolici kostanja na pretek, le Kresovci niso vedeli, da je treba ponj v hosto. Gasilci imajo tam tudi dovolj prostora za naš delovni piknik, saj je bilo razglašeno, da bomo urejevali in dopolnjevali kostume z garderobnimi oznakami. Čeprav so prišli samo najbolj pridni, je celo garderoberski del piknika odlično uspel. Tudi zaradi Mateja, ki je za domom cvrl vrhunske kulinarične dobrote ob asistenci Rudija, Tomaža Č., Josipa, Tinkota in drugih, ki so pridno poskušali, mljaskali, svetovali in zalivali s črnino, da je za tiste noter komaj kaj ostalo. Slikal je Marjan.
Za Marjankota starejšega (22. oktobra)
Okrog petih popoldne je en del posadke s piknika v Stranski vasi odbrenčal v popolnih kostumih (nošah!) proti Globodolu pri Mirni Peči, kjer je Andrejin in Tomažev starš Dušan slavil abrahama. Ker v lovskem domu zaradi vseh, ki so mu prišli voščit, ni bilo prostora, smo ga spet z maskami (saj smo imeli sinoči vajo pri Štefanu!), čeprav je rahlo rosilo, proslavili kar na poševnem peščenem terenu na prostem. Slavljenec nas je vztrajno vabil na malico, mi pa smo se samo “zaradi dežja” umaknili pod streho paviljona, kjer se je tudi peklo na vso muč. Lačen in žejen ni šel nobeden od hiše. Tako je spet minil en naporen kresovski dan samih piknikov in malic. Fotke so delo naše bivše plesalke Janje Šiško-Štanfelj.
no images were found
Prednovoletna žurka (17. in 18. decembra)
Če je dvakrat, je že tradicionalno – tako kot naše gostovanje v domu Lipa v Črmošnjicah. Seveda se je v soboto popoldne najprej odvil pohod v nekdanjo kočevarsko vas Gričice pod Gačami, kjer se je pri Mateju že kadil pristen lovski golaž. V velikanski kastroli so prejšnji dan končale različne divje in domače živali, ki smo jih mešali sami divji kuharji. Temeljito premešan je bil najbolj podoben češpljevi marmeladi, ampak vseeno grozovito okusen. Zlasti so se zraven podale zdravilne kapljice s te in z one strani Gorjancev. Po povratku v dolino in slavnostni večerji, ki so jo pripravile prijazne domske gospodinje, smo spet vzeli malo zdravila, tako da je stvar lažje stekla (nekaj umetniških motivov je upodobljenih v galeriji!), potem pa se je pripeljal čisto zaresni božiček (ker je bilo za dedka Mraza še prezgodaj) in malo popestval naše punce. Sledili so ples, družabne igre in en nazarensko prekrasen ognjemet. Dobro, da imamo pri roki gasilsko brigado in za predsednika gasilca, sicer bi lahko šle vesoljne Črmošnjice v franže. Eni so šli spat mal prej, drugi mal poznej, milo petje in Gregorjeva harmonika pa sta odmevala še dolgo proti jutru. Slikce so delo Metode, njenega Jankota in Marjana.
Rodil se je kresovček Urban (21. decembra)
Aleš piše: Kot je verjetno znano sva z Barbaro postala starša in sicer se je ob 19:03 rodil Urban. Da mu krajšava minute, dokler ne zaspi, ga veselo nosiva, zraven poplesujeva korake polke, valčka, zibenšrita … in prepevava lepe štajerske, prekmurske, dolenjske in belokranjske pesmi. Tako je prav! Kdor še ni poskusil, naj pohiti. Mi drugi pa od srca čestitamo našemu prizadevnemu parčku in se že veselimo novega plesalca.
