Kresovanje v Egiptu

Člani Folklornega društva Kres si radi rečemo kar »kresovci«, kar je lahko mišljeno kot pripadnik FD Kres, lahko je to tisti, ki kuri kres ali pa tisti, ki rad kresne. Vendar so vse te sopomenke nekako povezane z vročino. Zato smo se kresovci letos z velikim veseljem odzvali na povabilo Egiptovsko-slovenskega društva Snežinka v Kairu, ki ga je ustanovila hčer aleksandrijke iz Nove Gorice.

Kres da bi šel v Egipt? Društvo Snežinka? Sredi puščave? No, zakaj pa ne, smo si dejali in se spravili k delu. Konec koncev imamo nekaj skupnega – oni imajo tri velike piramide, mi pa imamo Triglav. Potrebno si je bilo organizirati prevoz, vodenje in pravilen itinerarij, saj se na tako pot ne podaš kar tako vsak dan in to s tako skupino. Pridobili smo kar nekaj sponzorjev (Krka d.d., Plastoform Šmarjeta d.o.o., Plastoform Blanca d.o.o., Gallus SM d.o.o., Total d.o.o., Adient Novo mesto d.o.o., katerim se zahvaljujemo za pomoč), a še vedno je bilo potrebno razliko plačati. Nekaj je prispevalo društvo, ostalo pa smo prišparali v želji po doživetju nekaj novega. Energija in pričakovanje sta se iz dneva v dan stopnjevala, saj smo vedeli, da gremo v vroče kraje, kar nam bo velik izziv, saj je Kairo več kot 20 milijonska prestolnica, kjer je življenje popolnoma drugačno. Kar so okusili tudi nekateri naši člani, ko so bili deležni poskusa ugrabitve, kraje, zapeljevanja in zavajanja.

Ko smo prispeli v hotel sredi noči, smo videli, da je resnično tako. Že toplo ozračje je to pokazalo ponoči, podnevi pa smo videli kupe smeti in umazanije ob cesti in na parkiriščih. Vroče in drugačno. A smo se kmalu naučili le-to ignorirati, saj smo ugledali mogočne tri piramide (Keopsovo, Kefrenovo in Mykerinovo), ki se že tisočletja bahajo nad Gizo v Kairu. Sledil je le še kratek obisk parfumerije in trgovine s papirusom, nato pa smo že potrebovali osvežitev in kosilo v hotelu, saj smo bili naročeni na sprejem pri veleposlanici Republike Slovenije, ga. Tanji Miškovi. In po protokolu pač ne smeš zamujati. Sprejem je bil tak, kot se za veleposlanico spodobi – ob zastavah in z delegacijo. In kot se za kresovce spodobi – s harmoniko, s pesmijo in z vriskanjem. Za domačine nenavadno, za zaposlene na veleposlaništvu iz Kaira pa balzam za dušo in ušesa, da so ponovno zaslišali zvok harmonike in slovenske pesmi. Že takoj so se med nami razpletle močne vezi in poznanstva; celo egipčanski butler in azijska kuharica sta zaplesala z nami. Ko smo se poslovili, smo celo pot do busa prepevali in peli, presenečeni domačini pa nas snemali s telefoni.

Nikakor nismo pozabili tudi ne na naše košarkarje, ki so v času našega potovanja osvojili zlato. Z velikim platnom ob bazenu in glasnim navijanjem so vsi gostje hotela zvedeli, da smo Slovenci dobili zlato medaljo. Naslednji dan je bil čas za oglede in priprave na celovečerni koncert. Ogledali smo si razgled Kaira iz stolpa in njihovo tržnico čisto od blizu, nato pa se odpravili v operno hišo Kairo, kjer smo imeli večerni koncert. Pregled scene, jakost odra, luči, ozvočenje … vse smo uredili tako kot mora biti – po tistem, ko je dvakrat vrglo glavno varovalko ven. In pričeli so prihajati prvi gostje. Kart ni bilo možno kupiti, vstop bil možen le z vabilom. Prihajali pa so člani Egiptovsko slovenskega društva Snežinka in diplomati ter veleposlaniki Izraela, Palestine, Slovaške, Nemčije, Litve, Finske, EU predstavniki, egiptovski poslovneži, kulturniki in egiptovski mediji, kateri so ob koncu pripravili tudi reportaže.

Ko smo vse čestitke, pohvale in zahvale naložili v potovalke, smo se odpravili na nočno vožnjo proti Hurgadi, kjer smo preživeli še zadnje dni našega popotovanja. Ogledali si skorajda vse. Puščavo prevozili po dolgem in po čez s štirikolesniki, kjer so se nekateri pokazali kot »rili strong men« in odlomili krmilo štirikolesnika, drugi kot pravi jahači kamel, nekateri so se odlično počutili v vlogi šejka s svojim haremom, spet ostali pa po lokalnih lekarnah iskali trdilec, nekateri pa se razkuževali s Coca-colo in ob osvajanju priletnih Ukrajink pokazali svojo moč v pitju vod(k)e. Plavali s pisanimi ribami med koralnimi grebeni in raziskovali templje, grobnice v dolini kraljev in obiskali Hačepsut. A kamorkoli smo se obrnili, je bila z nami harmonika, pesem in ples. Tako kot kresovci znamo. Vedno se zabavamo in skrbimo, da se naša pesem in ples slišita in vidita daleč naokoli, saj s tem najbolje poskrbimo za ohranjanje ljudske dediščine in širjenje narodnostne samozavesti.

Potovalna agencija Oskar nam je z vodnikom Mitjo Lavtarjem dala najboljše, kar je možno. Dobro organizacijo, odlično vodenje, prilagodljivost vodnika, pomoč pri koriščenju Corisa, vedno nasmejan obraz in pozitiven pristop k reševanju še tako male težave. Zato velika (po)hvala in kapo (ups, klobuk) dol. Tako da hvala Daši, Špeli in Mitju za vso pomoč in izpeljavo potovanja in organizacijo koncerta v operni hiši v Kairu. Hvala tudi predsednici Egipčansko slovenskega društva Snežinka, ga. Salwi Hegazi za povabilo, hvala veleposlanici, ga. Tanji Miškovi za sprejem in pomoč, hvala vsem kresovcem za dobro družbo.