Konec lanskega leta, natančneje 27. novembra 2017, je zasedala Komisija za priznanja in odličja JSKD. Izmed 32-ih prispelih 
predlogov je komisija izbrala 1 prejemnika zlate plakete, 5 prejemnikov srebrne plakete in 1 prejemnico zlatega znaka. Med prejemniki srebrne plakete JSKD za leto 2017 je tudi naša umetniška vodja Branka Moškon. Za prejeto plaketo, ki je najvišje odličje sklada, ji iskreno čestitamo.
Podelitev je bila v sredo, 24. januarja 2018, na Ljubljanskem gradu.
O tem so pisali tudi v Dolenjskem listu ter na Facebook straneh JSKD-ja.
KRATEK TEKST IZ OBRAZLOŽITVE:
Branka Moškon je že od najzgodnejših otroških let močno povezana z ljudskim izročilom. S Folklornim društvom Kres, ki ga je ustanovila pred štirimi desetletji, in je še danes umetniška vodja, je močno vplivala na razvoj folklorne dejavnosti, pri čemer je posebno pozornost namenila raziskovanju kostumske podobe, tako je Dolenjska pokrajina z njeno pomočjo po dobrih dvesto letih dobila svojo izvirno podobo oblačilne noše. Ljubezen do folklorne dejavnosti, predvsem pa strokovno znanje je vseskozi nesebično prenašala na številne mlajše rodove.
Branka Moškon nedvomno predstavlja temelj folklorne dejavnosti na Dolenjskem in daje strokovno podporo mnogim skupinam v širši regiji, zato ji Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljuje srebrno plaketo.
PREDSTAVITEV BRANKE MOŠKON:
Branka Moškon je že v najzgodnejših otroških letih globoko doživljala ljudsko izročilo. Vse od otroških let je igrala in nastopala v domačem tamburaškem orkestru in plesala v metliški folklorni skupini. V poznih 60-ih letih, ko se je preselila v dolenjsko prestolnico, si je začela prizadevati za obuditev folklorne dejavnosti, ki v Novem mestu, razen predvojne tamburaške skupine, ni nikoli živela v društveni obliki. Sprva se je ukvarjala z raziskovanjem ljudskega izročila in kostumske podobe. Na njeno pobudo je takratna Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Novo mesto leta 1975 ustanovila folklorno skupino, ki je pozneje prerasla v Folklorno društvo Kres. Navzlic skromnim virom in številnim zagatam z izvirnimi materiali se je ustvarjalno posvetila celotni obnovi dolenjske ljudske noše po zapisih, freskah, votivnih podobah Ex voto 1802 v cerkvici na Blečjem Vrhu pri Trebelnem in posameznih kosih dolenjske noše v slovenskem etnografskem muzeju. Dolenjska pokrajina in ljudska oblačilna noša je tako po dobrih dvesto letih dobila svojo izvirno podobo.
V več kot štirih desetletjih delovanja v folklorni dejavnosti Branka Moškon danes nedvomno predstavlja temelj dolenjske folklore in strokovno podporo mnogim skupinam v širši regiji. Od ustanovitve dalje je umetniška vodja Folklornega društva Kres, zadnja leta vodi tudi trebanjsko folklorno skupino Nasmeh. Na željo posameznih skupin vodi različne območne izobraževalne delavnice in seminarje. Po strokovni nasvet se nanjo obračajo tudi mentorice skupin, ki delujejo na osnovnih šolah. Nesebično ljubezen do ljudskega izročila je prenesla na kar nekaj rodov mladih, ki so bodisi na šolah ali v domačem kraju ustanovili svoje otroške ali odrasle folklorne skupine, ki danes delujejo kot samostojna kulturna društva. Pred slovenskim kulturnim praznikom pa jo boste zagotovo srečali na kakšni od osnovnih šol ali vrtcev kjer najmlajše seznanja z bogato dediščino slovenskega ljudskega izročila.
Danes v Folklornem društvu Kres deluje deset skupin od plesnih do godčevskih in ene pevske, društvo pa v vseh desetletjih delovanja šteje na leto povprečno preko 140 članov. Branka Moškon skrbi za postavitve in vaje vodilne skupine, starejših veteranov in tamburašev, pri drugih skupinah pa skrbi za kostumsko podobo itn. V štirih desetletjih je z društvom nastopala po Sloveniji in vsej Evropi. Društvo beleži tudi do 80 nastopov na leto, od tega na treh ali več mednarodnih folklornih festivalih v tujini pa tudi v republikah nekdanje Jugoslavije. Leta 1985 je vodila slovensko skupino mladih na mednarodni tabor v Belgijo, dve leti kasneje pa na srečanje pionirjev Jugoslavije v Sarajevu. Kar nekajkrat se je njena odrska postavitev uvrstila na zaključno državno srečanje odraslih folklornih skupin v Beltincih oziroma v Mariboru. Televizija Slovenija je s Kresom posnela samostojno oddajo o dolenjskih plesih in običajih. Društvo je z Branko Moškon na čelu tudi pobudnik in ustanovitelj mednarodnega folklornega festivala SloFolk, kjer z nastopi tujih in domačih folklornih skupin v štirih krajih na Dolenjskem, publika spoznava kulturo in običaje drugih narodov in narodnosti.
V partnerstvu z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela je imela Branka Moškon več delavnic in seminarjev s folklornimi skupinami, ki delujejo slovenskih društev, ki delujejo na področju nekdanje skupne države in širše (KUD Piskavica, BIH, Slovensko društvo Triglav, BIH, Slovensko društvo Snežinka, Kairo, Egipt itd.). V sklopu Mednarodnega folklornega festivala Kozara etno je večkrat sodelovala kot mentorica in predavateljica.
Je prejemnica številnih priznanj; leta 1985 je prejela Trdinovo nagrado Mestne občine Novo mesto in zahvalo za mentorsko delo z mladimi Občinske zveze prijateljev mladine, leta 1987 je prejela srebrno Odličje Svoboda ZKO Novo mesto, leta 1991 je prejela Odličje ZKO Novo mesto; leta 2016 je prejela posebno priznanje Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in zlato jubilejno priznanje JSKD za 40. letno delo v folklori; je prejemnica vseh treh področnih značk ter Maroltove plakete za ustvarjalni in poustvarjalni dosežek na področju folklorne dejavnosti.
Vse od ustanovitve Sklada sodeluje kot v strokovna spremljevalka območnih in regijskih srečanj folklornih skupin Slovenije.
