Tudi v Zgornjem Posočju so na žegnanjih vedno plesali, navadno zunaj na lesenih plesiščih. Plesna postavitev predstavlja značilne plese Zgornjega Posočja, kot so rej, ki je štajeriš s petjem, zanimiva ta čotasta s šaljivim šepavim korakom, pa podegajga, podobna gorenjskemu mrzulinu. V pesmi in plesu so na Bovškem radi posnemali Rezijane, kar se kaže pri rezijanki, plesu v dveh vrstah. Postavitev zaključujeta igriva mazurka in ples iz Trente, za katerega je značilno urno vrtenje s končnimi štirimi zaporedni potrki ob tla.Ženske so v drugi polovici 19. stoletja že nosile scela krojene obleke z rokavi, iz bombažnega blaga na črte ali z drobnimi vzorci, moški pa oblačila, ki so bila v osnovnem kroju podobna nošam alpskega območja.
