V teniški dvorani (9. januarja)
Krkini upokojenci, ki so bojne vrste Erjavčevega DesuSa popolnili s 83 novinci, so svoj novoletni žur odplesali na Otočcu, stari-mladi Kresovci pa smo jim pokazali, kako se stvari streže. Najprej z Abrahamom, potem s tamburaškim venčkom ljudskih in na koncu še s štajerskimi maskami. Slikal je mojster Marko Klinc.
Pilotski CD (14. januarja)
Tamburaši so se v mrzli noči zbrali v studiu mojstra Janija Lipičnika na strmem pobočju Straške rebri v Gaju nad Dolnjo Stražo in poskusno posneli tri štiklce za pilotsko zgoščenko: Venček ljudskih, Moja mati kuha kofe in romantične Španske oči(Spanish eyes). Zdaj so tudi tisti, ki so mislili, da je bolj enostavno, videli, kako se stvari streže! Če bo dovolj dobre volje in sreča junačka, bo prvi uradni Kresov CD morda že letos ugledal luč sveta.
Za starejše (27. januarja)
V torkovem najhujšem snežnem metežu in prometni zmešnjavi so se požrtvovalni veterani in tamburaši s pevkama prebili do Doma starejših občanov v Šmihelu in jim prisrčno popestrili večer. Zaplesali so Abrahama inVsi za mano kameradi, tamburaši pa so zaigrali nekaj ljudskih. Zaslužili so večerjo in pijačo.
Iz zaprašenih arhivov (od 30. januarja do 1. februarja)
Folklorni tabor JSKD se je letos po vsebinski zamisli Mirka Ramovša dogajal v Domu Lizike Jančarjeve v Mariboru. Kres je tja poslal šest svojih udov: tri nadebudne vodje sekcij, dva godca in eno šefico (za godce in šefe ni bilo treba plačati kotizacije!). Po arhivskih zapisih se je garalo vse tri dni od zore do mraka, še najbolj v soboto po zadnjih predavanjih ob desetih zvečer, ko je izbruhnilo družabno srečanje z zabavnimi točkami, ki so najbolj občutljive nasmejale do solz. Erika, Mojca M., Tomaž Č. in Gregor so se izkazali v skupini s postavitvijo Urbana nesejo, Marjan v prekmurskemGostüvanju, šefica Branka pa je gospodovala kot über-ober nad-glavna v 5., 6. in 7. skupini. Lizika J. se je izkazala kot odlična gostiteljica, fotkali pa so: dvorni slikar JSKD Janko, pa Branka&Marjan.
Naša mati kuha kafe (13. februarja)
Na dvodnevnem regijskem srečanju tamburašev in mandolinistov Dolenjske, Posavja in Bele krajine v dvorani Glasbene šole v Krškem smo zatamburali, Betka in Joži pa sta zagrulili, že kar prvi večer kot prvi na sporedu. Poslušalcem v dvorani, ki jih je bilo natanko toliko kot nas na odru, smo odsvirali venček slovenskih ljudskih, primorsko ljudsko Moja mati kuha kafe, venček dalmatinskih in inozemski šlager Spanish eyes. Razen nas sta nastopili še dve tamburaški skupini z Vinice, ena iz Metlike in tamburaški orkester iz Artič s solistko Elizabeto Križanić, ki je karseda občuteno zapela Umiru stare kavane. Vadili in si dajali korajžo z Jägermeistrom smo v kletnih učilnicah, večerjali pa v jako spodobni gostilni Senica na Senovem.
Medkulturni večer (21. februarja)
Tridnevni mednarodni seminar za mentorje prostovoljnega dela v srednjih šolah je na Kmetijski šoli Grm pod Trško goro doživel pester družabni večer, saj so mu razgibali utrip gostje iz albanske Tirane, srbskega Novega Sada, makedonskega Svetega Nikole in kosovskega Uroševca. Najprej so zarajali Kresovi veterani s štajerskimi maskami, potem so se postavile plesalke albanske dekliške folklorne skupine Dardanet iz Novega mesta, srce se je trgalo ob vižah s spremljavo buzukija in piščali makedonske skupine Strune iz Ljubljane, v nastopu Folklorne skupine Srbskega kulturnega društva iz Novega mesta pa je blestel tudi naš Mile. Seminar je pripravila slovenska organizacija za širjenje prostovoljstva, podprle so ga ameriške ambasade v državah, od koder so prišli udeleženci, med obiskom Ljubljane pa jih je sprejel naš predsednik republike Danilo Türk. Če se je že začelo z maskami, Brankina garda ne bi mogla zaspat, če ne bi še za konec pridrvela našemljena – tokrat po dolenjsko. Foto Branka, Marjan & al.
Za mamograf (6. marca)
Po svoje smo tudi mi prispevali k zbirki za nov mamograf v novomeškem Zdravstvenem domu: nastopili smo na dobrodelni prireditvi v KC Janeza Trdine, ki jo je ob Dnevu žena pripravil Občinski odbor Socialnih demokratov. Nastopili so veterani z abrahamom, tamburaši z ljudskimi vižami in vodilna s štajerskimi stoli. Povezoval je Toni Gašperič, nažigali pa so tudi Zlati zvoki. Obiskovalci so spuščali evre v poseben šparovček v preddverju, predsednik Socialnih demokratov (in Kresa!) tovariš Igor pa je namesto tradicionalne pogostitve ob ženskem prazniku podaril zbirki za mamograf še ček, težak 3000 evrov. Fotke nam je podaril Andrej Matič, lokalno.si.
Zbor članov (15. marca)
To nedeljo so vaje odpadle, ker je bilo treba narediti obračun minulega leta in načrtati novega. Najprej so o delu svojih skupin poročale njihove vodje od Branke, Cveta in Marice B. do Erike, Majde in Mihata za Ano K. in Petro N., ki ju ni bilo na zboru zaradi “posebnih okoliščin” (no, upajmo, da pri Ani še ni tako hudo?). Metoda pravi, da se častnemu razsodišču ni bilo treba sestajati, nadzorni odbor (Toni, Mojca J. in Mirjan N.) pa je stvar menda prespal? Ampak v blagajni (Erika), garderobi (Dubravka) in pri Rudiju (SloFolk) vse štima. Predsednik je bil jako zadovoljen z nami, mi pa z njim. Zato smo ga potrdili za še en mandat. Kot podpredsednik mu bo pomagal Gregor (dobro, da sta v isti firmi!), nova člana izvršnega odbora pa sta Rudi in Bojan. Toniju bosta po novem delala družbo v nadzornem odboru Marica B. in Mitja, podmladek (Milana in Andrejo P.) pa je dobila tudi Metoda v razsodišču. O načrtovanih dejavnostih boste lahko sproti brali na tej strani (če imate elektriko), o tekočih zadevah pa smo lahko razpravljali samo tisti, ki smo bili na zboru. Slikal je Marjan, razen zadnjega posnetka, ki je delo mojstra Ajversona.
Maharovc (20. marca)
V Turkovi gostilni smo zaplesali, zaigrali in zapeli za elito Slovenske vojske iz Primorske, Bele krajine in Dolenjske. Z nami se je v Sad se vidi, sad se zna zavrtel tudi načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman, kar si štejemo v posebno čast. Sicer pa je za nas skrbela Belokranjka, stotnica Andreja Kapušin, tokrat kot povezovalka v civilni opravi, ki ji prav tako dobro stoji. Z Betko in Luzi so zapele Pastirče mlado iz vsega srca, da so bili še soldati ganjeni. Foto: Branka
Otočec (26. marca)
Iz vse Slovenije se je zbralo več kot sto turističnih delavcev, ki bodo doma pripovedovali, kako zanimive so dolenjske “Tematske poti”. Dvodnevno srečanje so pripravili v novomeškem Kompasu, mi pa smo jim na večerji ob zaključku zatamburali in zaplesali malo po dolenjsko in malo po štajersko. Foto: Boris Antić.
SLOFOLK 09
Peti po vrsti mednarodni folklorni festival se neusmiljeno približuje. V Novem mestu bo tokrat izbruhnil v petek, 24. aprila ob polosmih v Kulturnem centru Janeza Trdine, ko bodo s Kresom zaplesale vse gostujoče skupine. Vstopnice za otroke bodo po dva evra, za ta velike pa po 7 €. Predstavitev skupin si lahko ogledate pod Novicami na spletni strani www.fs-artice.si. Pripravljalni odbori, tako generalni kot lokalni, neumorno zasedajo, Kresovemu poveljuje Rudolf Cirnski. Tuje skupine pričakujemo v vojašnici v četrtek popoldne, sledi spoznavni večer z zabavo, v petek dopoldne jih bomo spremili na špancir po mestu, ob enajstih pa bodo zaplesali za župana in novinarje na sprejemu v preddverju KC Janeza Trdine. Kresovci bomo gostili skupino iz Armenije (od tam prihaja tudi sloviti konjak!), po nastopu pa se dobimo v gostilni pri trajnožarečem Štefanu. Priloženi osnutek za džambo je naredil Tomaž M.
Aleš fecit (14. aprila)
Končno je zacvetela tudi spletna stran mednarodnega folklornega festivala SloFolk! Ustvaril jo je naš vsestranski virtuoz na klavirski harmoniki Aleš Ucman, vulgo Ajverson, in za začetek nadvse uspešno: “Stran je narejena tako, da se dodajo novice pod rubriko Novice, ostalo se ne bo spreminjalo, razen popravkov. Kdor ima kako novico za letos že napisano, mi jo lahko pošlje, ker trenutno smo brez Novic,” piše avtor strani Aleš. Če klikneš na tamalga, je na voljo tudi večji znak SloFolka, stran pa lahko najdeš na spletu, če vpišeš v iskalnik www.slofolk.si.
Polovica Kresovcev na območnem (18. aprila)
Na srečanju folklornih skupin Dolenjske in Posavja, ki sta ga pripravila Območna izpostava JSKD iz Krškega in Folklorna skupina Delavskega kulturnega društva Svoboda na Senovem, so v Domu XIV. divizije nastopile tri Kresove skupine, kar se do zdaj na podobnih prireditvah še ni zgodilo: mladinska, ki je dokazala, da ji res mlada v žilah teče kri, pod umetniškim vodstvom Erike Barbo, bodoče Blažič, veteranska, ki je pod budnim očesom šefice Branke iz skrinje spet potegnila lepe gvante in zarajala kot se spodobi, ter vodilna, ki je v naše selo prinesla zdravje in veselje z izvirno postavitvijo Brankinega tipa. Strokovna inšpektorica Mojca Lepej je bila z vsemi tremi močno zadovoljna, kar nam je vsekakor dobro delo. Razen Kresovih so nastopile še: skupina s Senovega, skupina Duplo iz Kulturnega društva Orlica s Pišec, skupina Društva upokojencev Razbor izpod Lisce in skupina KUD Oton Župančič iz Artič, ki jo vodi Zdravko Dušič, s postavitvijo Po Jurjevem v slikovitih kostumih iz nekdanjih časov brežiškega konca. Še boljša polovica večera se je potem zgodila v znani senovški gostilni Senica, kjer se je prebudil tudi nekdanji Kresov družabni duh, kakršnega že dolgo nismo občutili. Mladi kot mladi, nekoliko starejši pa po srcu še mlajši – naše selo zdravo in veselo! Slikali smo Gregor, Luzarjeva Joži, Andreja P. in Marjan.
Igraj kolce (20. aprila)
Na 26. srečanju otroških folklornih skupin v Črnomlju sta nastopili obe Kresovi otroški skupini: starejša, ki jo vodi Majda Nemanič, je pripravila odrsko postavitev Ta zgornji al’ ta spodnji, mlajša pod vodstvom Ane Koračin pa Zvon kliče. Sodelovalo je dvanajst skupin, devet belokranjskih in tri dolenjske, plesalo in igralo je več kot 300 otrok. Srečanje je izpeljala črnomaljska izpostava JSKD, strokovna spremljevalka je bila Nežka Lubej.
SloFolk 09 (od 23. do 28. aprila)
Peti Slofolk je srečno za nami. Garale so vodičke in vodiči, fotografi, trpezarci in snažilke, da o Rudiju in njegovem ožjem štabu sploh ne govorimo. Pa se je le vse več ali manj dobro izteklo. Občinstvo je bilo zlasti navdušeno nad cigansko folkloro iz Slovaške in Moldavije. Za kopijo posnetka novomeškega večera se veterani lahko obrnejo na Franceta Sajeta, člani vodilne skupine pa na Tomaža Čarmana. Primoževe in Marjanove fotografije so tudi na tej strani, sicer pa si podrobna poročila lahko ogledate na spletu pod slofolk, o dogajanju v Artičah pa pod artiče.
Majdini na regijskem (6. maja)
Kresova starejša otroška skupina se je uvrstila na srečanje v Brežicah, kjer so nastopile še izbrane skupine iz Adlešič, Artič, Brežic, Dragatuša in Starega trga. Mladi folklorniki so bili s postavitvijo Ta zgornji al’ ta spodnji, kjer ne manjka zbadanja, tekmovalnosti, bahanja in upiranja, zares prikupni in prepričljivi, hkrati pa pokazali, da pesem, igra in ples “zaceli vse rane”. Srečanje je pripravila brežiška območna izpostava JSKD, nastope je strokovno spremljala Malči Možina, fotografiral je Janez Eržen.
Odprta vrata v vojašnici (16. maja)
V soboto popoldne smo se z nastopom vodilne skupine in mladincev oddolžili Slovenski vojski za izvrstno sodelovanje v okviru njihovih in naših potreb. Najprej je vodilna brez stolov zaplesala Fantovsko družbo s stoli, mladinci so pognali po žilah mlado kri, za intermezzo sta igrala Uroš na pompardon in Ajvar na klavirko, zaključila pa je spet vodilna s štajerskimi pustnimi plesi (tokrat tudi z maskami!). Slikala sta Tone in Marjan z Matejino tamalo.
Najmlajši za dobro delo (21. maja)
Anini Kresovčki smo nastopili za Karitas v gostišču Na vasi. Gledalce smo najprej ogreli s pesmicami, nato pa še z našo letošnjo odrsko postavitvijo Zvon kliče. Na koncu smo bili zadovoljni vsi: gledalcem smo polepšali dan, mi pa, ker smo kljub počitniškemu vzdušju na vajah lepo odplesali in šli domov s polnimi želodčki, predvsem sladkarij.
Zaplesali in zapeli (29. maja)
Kresova mladinska in vodilna skupina sta pokazali vse kar zmoreta na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja v velik dvorani KC Janeza Trdine v Novem mestu. Mladi so se že dobro vživeli v Erikino dolenjsko Ko mlada v žilah teče kri, pa tudi Brankini in njene tri tičice so prineslizdravje in veselje ne samo v naše selo, ampak vsej dvorani. Sicer pa je bil večer bolj belokrajnski: zaznamovali so ga folklorniki iz Adlešičev, Vinice, Dragatuša in povrhu še velenjska Koleda, popestrili pa Artičani s svojimi posebnimi kostumi in postavitvijo Po jurjevem. Srečanje je pripravila novomeška območna izpostava JSKD, strokovna spremljevalka je bila Branka Moškon. Slikal je Janez Eržen etkampeni.
V. Kozarski etno (od 3. do 6. julija)
Začelo se je v petek popoldne na pravem ljudskem slavju v podkozarskem kraju Piskavica pri Banja Luki. Da je bilo res iz srca, so pričali tudi izvrstna domača rakija, slastni kajmak, pečeno prase in druge pristne dobrote, ki jih gostitelju Kulturno umetniškemu društvu Piskavica nikakor ni hotelo zmanjkati. Sprehodili smo se v povorki in nastopili s štajerskimi plesi, tamburaši s pevkama pa kot ponavadi. Radi smo se zbirali na štantu novomeškega Društva za razvijanje prostovoljnega dela, kjer je Branka Bukovec poskrbela tudi, da noben Kresovc niti prostovoljno ni ostal žejen. Dvodnevno srečanje je teklo kot po kajmaku in gromoglasno ojkanje narodnih ojkačev je pregnalo vse divje zveri daleč naokoli. Dan borca, 4. julij, smo praznovali na Kozari ob veličastnem spomeniku vrh Mrakovice, kjer se je zbralo več tisoč ljudi iz vse nekdanje Jugoslavije, spomin na herojske čase pa smo obudili v muzeju NOB. V nedeljo smo se odpeljali najprej na ogled banjaluške cerkve trapistov, potem pa v Gradiško na Savi, kjer jim navzlic čudovitemu Kulturnemu domu še ni čisto jasno, kako se pelje folklora, nastopili pa smo vseeno, vodilna z dolenjskimi, tamburaši pa kot zgoraj povedano. Prijazni vodič Mladen, ki je bil tudi sicer, kadar ni telefoniral, skoraj ves čas z nami, nam je v ponedeljek dopoldne razkazal znamenitosti mesta, odpeljali smo se skozi Zvečajsko klisuro, kjer se na brzicah Vrbasa odvija svetovno prvenstvo z rafti, obiskali samostan in čudovite slapove na izviru Krupe, potem pa se je z Manjače tako nazarensko ulilo, da je odpadla povorka, in Turistična organizacija Banja Luke je kot soorganizator Kozarskega etna nastop namesto za obzidjem zgodovinske mestne trdnjave Kaštel morala pripraviti za (pre)malo občinstva v (pre)veliki športni dvorani Borik. Razen Kresovcev s stoli in tamburašev so nastopili Etno grupa Sveti velikomučenik Dimitrije iz Nevesinja, Tótágas Táncegyűttes iz Madžarske, Die Spelewei iz Belgije, Srpsko pjevačko društvo Jedinstvo iz Banja Luke, KUD Piskavica, KUD Stanko Paunović iz Pančeva, RKUD Pelagić iz Banja Luke in KUD Braća Tolevi iz Đevđelije. Zaradi vremena smo bili prikrajšani tudi za obetajoče drugarsko veče v naravi na razglednem Banj brdu (Šehitlucih) nad mestom, kar se je potem ob spodobni malici in pivu vseeno zgodilo v restavraciji dvorane Borik. Slikce so plod prizadevanj Mileta Božiča, Branke, Primoža, Tončka in Marjana.
Festival v Gatih (22.avgusta)
Jako naporno gostovanje v srednji Dalmaciji se je začelo že v torek na plaži v Omišu, kjer se navzlic slamnati senci ni dalo preživeti brez rešilnih vrčkov piva – do 5 na uro/na osebo. In niti lačen ni bil nobeden, saj je Josip potem na terasi pridno cvrl vseh vrst meso. Še ta večer se je U luci vnela strahovita bitka med omiškimi gusarji in Benečani z najmanj trikrat bolj strahovitim povezovalcem. S plovbo skozi veličastni kanjon Cetine pa smo si zadnji dan v Omišu privoščili še biserni dodatek. Foto Primož, Branka in Marjan. Zares delati je bilo treba šele v soboto, ko je Šefica ukazala generalko na prostem pri 86 stopinjah Farenheita, hvalabogu v senci stoletnega hrasta pred starodavno starokrščansko cerkvico v Gatih. “Večer folklore, klapske pjesme i pučkih napjeva” je privabil kakšnih tisoč Poljičanov (poljice so majhna polja, kjer je pred stoletji cvetela Poljička republika), ki so bili ob naših dolenjskih, prekmurskih in štajerskih ter seveda domačih plesalcih in pivačih tako navdušeni, da je odmevalo daleč naokoli. Od gostoljubnih domačinov izpod Mosorja smo se poslovili v nedeljo dopoldan in popoldan varno (en aplavz za Gregorja, ki je krmaril avtobus!) prijadrali v Osojnik, kjer nas je na ražnju pri Joškotovih že čakala pečenka. Pa dober tek!
Veterani na rallyju (23. avgusta)
Po dolgem odmoru je le prišla nedelja, ki smo jo veterani komaj čakali, da spet nabrusimo pete. Na povabilo folklornega društva Gozdar iz Črne smo v nedeljskem jutru odrajžali na Koroško. Najprej nas je sprejel župan, ki nam opisal zgodovino teh krajev, potem pa smo si ogledali še video o lepoti pokrajine. Postregli so nam z domačimi dobrotami, tudi za žejo je bilo poskrbljeno, sledil pa je ogled mesta, razstave črnjanskih čipk, zanimivega rallyja starodobnikov in pokušina polente, kuhane na lesenem (!) štedilniku. Luzi in Hanzi sta si jo kar dobro privoščila. Z drugimi skupinami smo se sprehodili v povorki po ulicah in nastopili v dvorani. Ko smo odplesali in odpeli, so nam postregli z golažem, dobro kapljico in pivom. Za pravo vzdušje so poskrbeli tamburaši iz folklorne skupine Nedališće in naš Dejan. Od Črnjanov smo se poslovili dobre volje, pot pa je minila hitro in veselo ob vižah naših godcev Dejana, Tomaža in pjevačic! Za slike so se trudili Makšeti in Luzarjeva Joži.
Straška jesen (5. septembra)
Prvi jesenski nastop smo kar brez šefice odrajtali z dolenjskimi in s štajerskimi pod šotorom pri gasilskem domu v Straži. Sicer pa je bil prvi podšef Rudi še bolj hud kot Ona. Družbo so nam delali straški folklorniki z gorenjskimi plesi pod Matejevim strokovnim vodstvom, metliški navratilovci z viniškimi in nadebudne topliške folklornice, ki so tudi prav milo zapele. Obljubljeni gostje iz juge pa so na žalost zatajili. Straška jesenska sobota je tokrat minila brez dežja, kar je zelo pohvalno. S fotomašino je prvič nastopila Erika.
Povorka v Kamniku (13. septembra)
Na 39. dneve narodnih noš, ki jih vztrajno prirejajo v prijaznem mestecu pod Grintovcem in Skuto že od leta 1966, ko se je prizadevno turistično društvo odločilo za prvi Dan narodne noše, so se to nedeljo podali tudi Kresovi veterani. Pridružili so se skoraj dvema tisočema udeležencev, folklornikom, članom vaških in gasilskih društev na okrašenih kmečkih vozovih in zapravljivčkih, pihalnim godbam (tudi iz Šentjerneja), pevskim skupinam, godcem in vseh vrst kulturnim društvom v paradi ljudskega oblačenja, prepevanja in vriskanja. Ob najdaljši cesti, kar jih imajo v Kamniku, se je zbrala neizmerna množica, ki je navdušeno pozdravljala sprevod. Fotkala je Makšetova tamlada. Bilo je enkratno in nepozabno!
Igre prijateljstva (18. septembra)
V petek zvečer smo v teniški dvorani na Otočcu zarajali po prekmursko kakšnim 300 mladim športnikom iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Razen Kresove vodilne so nastopile še tri skupine Hip-hop športnega društva Plesni studio Novo mesto pod vodstvom Robija Grmeka. Zbrane je nagovoril in odprl igre župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič.
Folklorni tabor v Mariboru (od 9. do 11. oktobra)
V dijaškem domu Lizike Jančar so kresovci tudi tokrat dostojno zastopali naše barve. Drugim so bile zlasti všeč naše tardeče majce Kdor se ljubi … (kaže, da jih bo treba ponovit!), pa tudi sicer smo bili korajžni. Erika, Andreja M., Tomaž Č. in Tine so plesali, Joško, Mateja in Marjan pa svirali na muč, čeprav so nas razporedili v različne skupine. V soboto smo v toti elitni unionski dvorani lahko ploskali folklornikom in folklornicam, ki jih je tudi za drugi del državnega srečanja folklornih skupi Le plesat me pelji iz vse Slovenije izbrala prav naša šefica Branka, v nedeljo pa smo morali odplesati in odigrati, kar smo v svojih skupinah sestavili. Navzlic napornemu nočnemu rajanju, smo zrdžali. Itak! Za galerijo sta skrbela Marjan in Branka.
VDC (16. oktobra)
S plesom in pesmijo smo letos spet popestrili dan gojencem in zaposlenim v Varstveno delovnem centru v Šmihelu pri Novem mestu. Da smo že stari znanci, so nekateri med njimi pokazali s prav prisrčnim rokovanjem in objemi, pa tudi k plesu jih ni bilo treba posebej priganjati. Pogostili so nas z malico in sokovi, pred slovesom pa so nas ganili z iskrenim zahvalnim nagovorom in izročili vsakemu od nas spominsko darilce – lastne izdelke njihovih delovno vzgojnih prizadevanj. Slikala je Romana Trpin. Obljubili smo, da se čez leto in dan spet vidimo.
Vodilna za Corlan (27. oktobra)
V otoški restavraciji pri jurčkih smo zaplesali za Kompasove goste, 45-članski mešani pevski zbor Corlan iz Yagol Bro Brynacha v Zahodnem Walesu na britanskem Otoku. Predstavili smo jim dolenjske, štajerske inprekmurske plese. Valižanske pevke in pevci, tudi sami zagreti gojitelji tradicionalnih napevov in veliki ljubitelji folklornega izročila so bili ob našem nastopu iskreno navdušeni, tako da v Kompasovo poslovalnico že ves teden prihajajo čestitke in zahvale iz Yagol Bro Brynacha.
Za Martina (7. novembra)
Kresova mladinska skupina je na predmartinovo sobotno dopoldne zaplesala v bršljinskem BTCju za silno publiko – na vsaka dva folklornika po en gledalec. Veličastno! (K publiki pa štejemo tudi Andrejo P., ki je prišla nastopajočim pomagat, in violinistko Matejo, ki je prikorakala sredi nastopa z nošo v naročju, ker ni našla parkirnega prostora). Sicer pa tamlada šefica Erika, ki je svoje ovčke tudi slikala, meni, da “je drgač nastop uspel, sam pet bo treba še orng vadt …”
Po soseskih poteh (14. novembra)
V tretje gre rado – in za nas je res je šlo, za tradicionalni pohod Po poteh Soseske zidanice pa je bila to že deseta ponovitev. Na osmih postojankah enajst in pol kilometra dolge poti smo doživljali vse vinske in kulinarične dobrote, kot jih je sicer deležna komisija, ki izbira pri vinogradnikih najboljše kapljice za drašičko sosesko klet. Od največje zasebne belokranjske vinarije pri Prusovih, mimo slastnih palačink Mavretičeve zidanice vse do Vidošičkega zdenca, kjer je bila nekdaj obvezna postojanka za napajanje konjske vprege, s katero so člani soseske pobirali mošt, zdaj pa sedma postojanka, kjer smo tamburaši spet zabrenkali in zapeli na muč. Pohodniki so lahko poskusili vino iz soseske zidanice, z nami pa potem debelo uro veselo prepevali. Slikala sta Peter in Marjan. H zdencu je prijezdila še belokranjska konjenica, vse skupaj pa se je potem v smislu prave Martinove sobote končalo s pesmijo in plesom na Dolčevem dvorišču v Drašičih. Pardon, šokec Tine, ki je ostal brez prevoza za domu, nas je povabil še v svojo semiško klet. Ni za prehvalt!
Delamo sceno (20. novembra)
Da se letni celovečerni koncert z gosti v KC Janeza Trdine resno približuje, priča razen vaj v sedmi prestavi tudi ustvarjalno prizadevanje za postavitev osrednjega dela scene po zamisli šefice Branke in likovnega pedagoga Braneta z grmske osnovne šole, kjer se je spet pokazalo (tako kot pri tekmi z Rusi!), da lahko z združenimi močni delamo tudi čudeže. Scena za Na svetu lepše rožce ni sicer ni čudež, je pa vseeno kul. Dokumentirala je Andreja P.
Na svetu take rožce ni (28. novembra)
Razprodana večerna in dobro obiskana popoldanska predstava v KC Janeza Trdine pričata, da bi s še malo več truda zlahka dvakrat napolnili dvorano. V pestrem dveurnem sporedu se je zvrstilo vseh šest Kresovih skupin, gledalci pa so toplo sprejeli tudi Gozdarja iz Črne na Koroškem in koprski Mandrač, ki sta prinesla na Dolenjsko utrip najbolj severne in najbolj zahodne slovenske folklore. Posebna obogatitev večera je bilo duhovito kramljanje “starega folklornika” Silvota s skupino najmlajših o slovenskih zdravilnih in krepčilnih rožicah. Najbolj zaslužni so ob koncu predstave dobili za dolga leta služenja pri Kresu Maroltove značke in pušeljčke. Zamisel, potek in dogajanje na odru je delo šefice Branke, pomagala je tudi Branetu pri sceni, Gregor je poskrbel za tehnično izvedbo, našteti vse, ki so sodelovali pri izdelavi in postavitvi scene, plakata, programskega lističa in pri pogostitvi – bi bilo preveč zamudno, nikakor pa ne moremo mimo naših dobrih prijateljev Kostelca, Simoniča in Starihe iz Drašič, ki so nas in naše goste razveselili z vrhunsko kapljico iz svojih kleti. Fotke so delo mojstra Brankota B., biserni dodatek je poslal Tomaž M., galerija je tudi na spletu Dolenjskega lista, posnetek pa smo lahko ogledali v rubriki Iz sveta kulture na Vašem kanalu.
Galerija izbranih portretov (28. novembra)
Naš letošnji sopotnik v Piskavici, Banjaluki in na Kozari Mile Božič nam je z rahlo zamudo poslal nekaj (204!) svojih posnetkov celovečernega koncerta Na svetu take rožce ni. Ljubiteljski fotograf se je ta večer posvetil portretiranju in brez pretiravanja lahko zapišemo, da mu je to mojstrsko ratalo. Zabeležil je značaje in razpoloženja vrste nastopajočih, iz njegovih izbranih portretov pa prepričljivo sije vzdušje vsega večera.
Najmlajši v Plavi laguni (3. decembra)
Medtem, ko se je vodilna skupina odpravljala na televizijsko žurko v Ljubljano, so najmlajši korajžno prebili led v prednovoletna rajanja in razveseljevali vrstnike ter njihove mamice, babice, dedke in očke v vrtcu Biba. Ker je bila Ana K. odsotna, je priskočila na pomoč Petra N., malčki pa so se prav tako dobro odrezali in poželi bučno odobravanje.
Na zdravje! (3. decembra)
Vodilna je popestrila spored nacionalne televizije z neusmiljenim ploskanjem in plesanjem na snemanju zabavne oddaje v ljubljanskem studiu VPK za Bežigradom. Še dobro, da nam je Jasnin oče Ivo Kuljaj prešvercal nekaj cvička, saj so nam v vrčih in kozarcih na mizah podtaknili mlinovec. Nazdravje? Sicer je ta oddaja bolj dolenjsko pobarvana, razen Mladih Dolenjcev se je namreč predstavil tudi nekdanji kresovc, Cigan Brajdimir in s soprogo zaplesal ceperle – vsega pa seveda ne smemo povedati, ker je nekaj uglednih gostov do petka zvečer, ko bodo oddajo zavrteli, še skrivnost. Foto: Jolanda Kuljaj. P.S.: Nastopili smo dobrodelno, na lastne stroške, obubožani komercialni nacionalki je pač treba nekako pomagati …
Za učitelje (10. decembra)
Kresovi “vegetarijanci” smo na povabilo iz Osnovne šole Bršljin zaplesali in zapeli njihovim upokojenim šolmoštrom in šolmoštricam na prednovoletnem druženju v osrednji dvorani bršljinske učilne. Postavili smo se z dolenjskima Vsi za mano kameradi in Trikraljevskimi koledniki. Kaže, da smo jih navdušili, saj smo prislužili krepek aplavz in še bogato večerjo povrhu. Seveda so razen nas pripravili svoje nastope tudi šolski umetniki, s katerimi smo pred razhodom zagrulili še izbor milozvočnih domačih. Fotoreporterja sta bila Milan Obradinovič in Branka M.
Prijedor (12. in 13. decembra)
Z dvemi in pol kombiji smo v soboto zarana odrajžali v bosansko-hercegovsko Republiko srpsko na povabilo slovenskega kulturnega društva Lipa. Razen domačih folklornikov so nastopili plesalci in pevke iz Bca v Zgornjem Posočju, mi pa smo dali dolenjsko in štajersko. Zadnja je jako opogumila napol slovensko občinstvo, saj so po dolgem času spet začutili dah domovine, še zlasti ko je prišel na oder Rudolf z litrom cvička in kozarcem v roki (ene punce so ga gladko eksale!), da so od vsega srca zaploskali. Po večerji smo si dali duška tudi mi in na žurki 1A ni nobeno grlo ostalo suho (eni so zdržali do bele zore!). Zresnili smo se šele v domači kotlini, ko bi bilo treba skuhat pozno nedeljsko kosilo, pa smo se spomnili, da smo tam dol v Republiki pogrešali čevapičiče in se raje zapodili kar h Gedžotu. Poglede so ostrili Mile B., Branka in Marjan.
Še enkrat Na zdravje! (15. decembra)
Poroča Tomaž Č.: Minuli torek smo štirje Kresovi pari spet zarajali, tokrat na snemanju novoletne televizijske oddaje Na zdravje! Izkušnje so nas naučile, da smo si namesto na mizah podtaknjenega malinovca med enournimi pripravami osmih kelnarc iz dosedanjih oddaj krajšali čas s frankinjo! Kolikor kelnarc, toliko folklornih skupin iz vseh koncev mile nam domovine. Od vsake po nekaj parov, in kdor je bil enkrat v tistem studiu, si lahko naslika, kako smo se drenjali. Sprašujete, katera kelnarca je zmagala? Naj povem, da se je naša mama Manka dobro odrezala, izid pa smo si lahko ogledali na Novega leta večer na Televiziji Slovenija. Na zdravje!
