Kresovci v Bitburgu (Nemčija)

Ob koncu leta 2017 smo na naš elektronski naslov dobili povabilo s strani organizatorjev Mednarodnega folklornega festivala v Bitburgu, da bodo veseli, če se odzovemo njihovemu vabilu in se udeležimo festivala. Ker je takšno povabilo redkost (ponavadi se moraš prijaviti in te izberejo, če si dovolj dober), smo ga seveda z veseljem sprejeli in se kmalu pričeli pripravljati na nastop.

V četrtek zvečer, 5. julija, nas je naš šofer Lojze pobral v centru Novega mesta. Sledila je mirna noč s spanjem na avtobusu. Sredi naslednjega dne smo se zaustavili v tehniškem muzeju Speyer, nato pa nadaljevali pot na severozahod v mestece Bitburg. Tam nas je sprejel naš štiridnevni spremljevalec – vodič Philipp in nam na kratko razkazal mesto ter namestitvene prostore. Sledil je spoznavni večer in priprava na prvi festivalski dan.

Prvi oz. sobotni festivalski dan se je pričel že dopoldne, čeprav je bila uradna otvoritev šele zvečer. Na velikem odru v centru mesta smo s pol urnim nastopom poživili publiko ter jim prikazali slovenske ljudske plese. Nismo pa pozabili tudi na ljudske pevce, ki so nastop dejansko pričeli. V zadnjem spletu smo na oder povabili tudi župana mesta Bitburg in mu predali naše darilo in darilo novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Večerni nastop je bil, kot že napovedano, uradna otvoritev festivala, kjer je vsaka skupina na oder prišla ob zvokih svoje državne himne, katero je “zašpilala” lokalna godba na pihala. Slovesno, ni kaj, ko slišiš svojo himno in veš, da jo igrajo “zate”, ker si prišel skoraj 1000 km daleč predstavljati svojo državo, svoje mesto.

Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno regeneraciji, likanju in  “zakmašnim opravilom”, po kosilu smo že smuknili v kostume in odplesali ljudske plese skoraj vseh slovenskih pokrajin. Najprej 30 minutni nastop na odru, nato pa še ravno tako dolg nastop na ulici. Vendar to za nas ni ovira. Zaplešemo tam, kjer nam rečejo. Pa četudi sami zase. Še najraje pa za gledalce.

Seveda so za popestritev programa poskrbeli tudi naši godci, brez katerih ne gremo in ne moremo nikamor. Da so plesalci prišli k sapi, so na nastopih v ospredje stopili godci.

Uuuuu, ponedeljek je bil pa malce bolj sproščen. Skoraj ves dan smo bili prosti. Odpeljali smo se v 60 km oddaljeno mesto Trier, ki je najstarejše nemško mesto (in tudi najdražje baje), hkrati pa je tudi mesto, kjer se je rodil Karl Marx. Ravno letos praznujejo 200 letnico rojstva tega veljaka.

Seveda ne bi bil to pravi festival, če ne bi nič plesali. Najprej smo na istem odru kot prvi dan, odplesali pol urni nastop, dvignili publiko s štajerskimi maskami in poželi stoječe ovacije. Večer in s tem tudi festival, pa smo zaključili v mestni dvorani na velikem odru, kjer smo odplesali splet, s katerim se bomo 22. julija letos predstavili na državnem srečanju odraslih folklornih skupin. Na srečanju v Beltincih bo naša umetniška vodja Branka Moškon tudi slavnostna govornica.

Sledila je še zadnja noč, ki je bila zelo mirna, saj sta se naša šoferja morala naspati. Tudi mi smo se – eni prej, drugi pozneje, podali v miževo deželo, ker nas je zgodaj zjutraj čakala dolga, dolga pot domov.

V rodno mesto smo prispeli pozno zvečer. Polni vtisov, spominov, izkušenj, nasmehov …