Veterani in tamburaši v Bolgariji

Kresovi veterani in tamburaši smo, kot po navadi, odrajžali na dolgo pot do črnomorskih obal v sredo, 10. avgusta 2016, pozno popoldan. Mimogrede smo si v Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, hoteli ogledati največjo tamkajšnjo zanimivost, katedralo Aleksandra Nevskega z zlatimi kupolami, pa je šoferjema zmanjkalo časa, da bi nas po strogih vozniških predpisih še lahko pravi čas pripeljala na festival v Balčiku. Nastanili so nas v hostlu v DSC_0727Albeni, kjer smo lahko vsako noč po mili volji žurali. Trije harmonikarji, baritonist, kitarist in basist so se izmenjavali tako, da se petje in rajanje ni nikoli končalo pred zoro. Divji turški bojevniki iz pritličja, folklorniki s ščiti in handžarji, so redno prihajali k nam na zabavo, saj jim Erdogan doma najbrž ne pusti takega norenja. Gostovali pa so ob odhodih na nastope tudi pri nas v avtobusu, ker niso imeli svojega. Na izletu v Varno, tretje največje bolgarsko mesto in njihovo najpomembnejše  črnomorsko pristanišče smo končno le obiskali drugo največjo bolgarsko ortodoksno katedralo, posvečeno Materi Božji.  V Balčiku smo se sprehodili skozi izjemen botanični vrt, v katerem gojijo tudi kakšnih  50.000 (z besedo petdeset tisoč!) kaktusov. Nekateri pa smo se potrudili celo v Дворец Quiet Nest (Tihoto gnezdo) romunske kraljice Marije na črnomorski obali. – Na jubilejnem festivalu Nestiya 2016 so nastopale skupine in posamezniki v klasičnih in sodobnih plesih, v folklornih in koreografiranih postavitvah, v godčevskih in pevskih ljudskih in umetnih priredbah, v vseh glasbenih in pevskih zvrsteh od jazza do religije, in končno še v gedaliških in show izvedbah. Pravi babilon umetnosti! Prislužili smo si razen glavne diplome, uokvirjene pod šipo, še Grand Prix »Biseri Črnega morja« Albena 2016, šefica Branka pa je domov prinesla kar dve: eno za vodenje Kresa in eno za njeno 1-BO MЯCTO  v bolgarskem ljudskem plesu!. Nastopi na prostem so vedno trajali čez polnoč, pa nismo nikoli zdržali čisto do konca, saj je iz morja navadno zavela hladna rusko-ukrajinska sapica (najbrž iz Sibirije?), še bolj pa se nam je mudilo na naš žur. Domov sta nas Lojze in Jože pripeljala v torek 16. avgusta,  zarana.

Zapisal: Marjan Moškon
Fotografije: Janko Gorenc in Marjan Moškon

vodilna skupina FD Kres je zastopala slovenske barve na festivalu v Olecku na Poljskem

392folklor-picture579be91ae71c9Člani vodilne skupine Folklornega društva Kres smo v sredo, 27. 7. 2016, odpotovali na sever Evrope, točneje na sever Poljske, v majhno objezersko mestece Olecko. Dvaindvajset ur vožnje z avtobusom je bila za nas “mala malca”, saj nas je naš šofer Lojze in njegov vajenec Gašper, tako kot vedno, varno pripeljal na cilj. Namestitev v dijaškem domu je bila solidna, vendar to za nas ni bil nikoli problem, saj smo prilagodljivi. Pridobili smo si tudi skupne prostore za “meeting room”, kjer nam je dežurna kofetarca vsako jutro polepšala dan. Tudi naša vodička Anna nam je odstopila svoje prostore, da smo se pred vsakim nastopom dodobra pripravili. Vsakodnevne vaje so nam pomagale, da smo osvežili svoje znanje, saj nam je Branka dnevno spreminjala program večernega nastopa. Vsak dan smo imeli 40-minutni nastop.
Po osvežujočem pokoncertnem tušu smo se odpravili ob jezero, kjer smo ob ognju pekli klobase in plesali plese različnih držav, saj je bila vsaka država zadolžena za nekaj minut predstavitvenih plesov. Ob animaciji skupin iz posameznih držav (Srbija, Estonija, Slovenija, Poljska, Madžarska in Romunija) smo se učili njihovih navad in kulture, kar je dejansko namen takšnih izmenjav in festivalov.
Ponosno smo mahali s slovensko ter novomeško zastavo, saj smo videli, da je naša kultura popolnoma drugačna od ostalih in da smo ponosni na njo.
Seveda smo si vzeli tudi nekaj prostega časa in si privoščili tudi malce kopanja v bazenu, čofotanja v jacuzziju in čolnarjenja po jezeru.
Na poti nazaj smo se ustavili še v Čenstohovi (po poljsko Częstochowa), ki spada v Šlezijsko vojvodinstvo, kjer smo si ogledali samostan Jasna gora, katerega je ravno v istem času obiskal tudi sam papež Frančišek, s katerim se naše poti žal niso križale.

Fotografije: Zbigniew Malinowski

Oglej si posnetek na Youtube.

Kres gori v štajerski prestolnici

Sobotno jutro je bilo za marsikaterega kresovca resnično naporno, saj smo se na pot proti štajerski prestolnici odpravili že ob 5.30 uri. Ja, zjutraj. Takrat ko so nekateri plesalci končali nočno službo, drugi prišli iz veselice, iz službene poti, ali pa iz tople/hladne postelje. V Mariboru so nas pričakali pred domom Lizike Jančar prijazne vodičke, katere so bile z nami preko celega dne.  Po kratki povorki preko glavnega mostu in po centru, smo se zaustavili na Glavnem trgu, kjer nas je pričakala množica naključnih sobotnih kofetarjev, katerim smo vse skupine, nastopajoče na festivalu Folkart, zaplesale predstavitveni ples, s katerim smo povabili množico na večerni koncert.

Popoldanski počitek smo izkoristili za nabiranje energije ob Togo kavi, katera nas je bolj poživila, kot če bi vrečke določenega čaja zvijali.

Skupine iz Kostarike, Fidžija, Argentine, Finske, Kazahstana, Srbije in Slovenije smo večerno vzdušje dvignili na nivo. V dvoinpol urnem nastopu so se nekatere skupine predstavile tudi po 3 krat, po končanem skupnem delu, pa smo se že po polnoči sprehodili do Drave, kjer smo si ogledali veličasten 13 minutni ognjemet. Po drugi večerji v domu Lizike, smo se utrujeni od sonca in neprespanih noči, vrnili v rodno Novo mesto po 23h urah. Kljub temu, da smo bili utrujeni, smo se imeli lepo, kar si lahko ogledate tudi v naših slikah ter v kratkem filmčku.

Oglej si posnetek na Youtube.

LI-LÁ pela v Šmarjeti

V okviru praznika občine Šmarješke Toplice, je Kulturno društvo Šmarjeta v soboto, 11. junija 2016, organiziralo že skorajda tradicionalno srečanje pevskih zborov in pevskih skupin ter sestavov v občini. K sodelovanju so povabili tudi pevske skupine iz ostalih občin. Malce zaradi popestritve, malce pa zaradi “filanja” programa.

Na povabilo se je z veseljem odzvala tudi pevska skupina Li-Lá, Folklornega društva Kres, saj še nabirajo svoje izkušnje, glede na to, da obstajajo šele od decembra 2015. Zapeli so 4 komade. Najprej eno fantovsko Hladna jésen že prihaja, nato so se postavnim dečkom pridružila še dekleta in so skupaj zapeli Travniki so že zeleni. Ker pa najboljše pride vedno na koncu, je talepi del Li-LÁ skupine zapel še “Mojega veselja več ne bo” in “Ko bi jaz vedela”. Skladbi, kateri prepevajo ob glasbeni spremljavi navadne in akustične bas kitare ter violine in so z njima zmagale na natečaju JSKD Ljudska je kul 2016.

To so vsekakor dekleta, od katerih se še veliko obeta.

zadnje SMS vaje

Člani mlajše veteranske skupine FD Kres so imeli v torek, 7. junija 2016, zadnje vaje pred dopusti. Kako so jih preživeli, si oglejte v rubriki kresovci – kresova kronika 2016.

regijsko srečanje folklornih skupin

sms na regijskem
Mlajši veterani na regijskem srečanju folklornih skupin

V petek, 20. maja 2016, smo se člani treh folklornih skupin Folklornega društva Kres, kateri smo se uvrstili na regijsko srečanje, udeležili le-tega na Senovem.  Na srečanje smo prišli negotovi, polni pričakovanj a hkrati s tremo, katere marsikdo med nami že dolgo ni okusil.

Po neuspešni tonski in pozicijski vaji, kjer se godci med sabo niso slišali ter plesalci plesali po svoje, saj je zvok violine izpuhtel v prazno, smo se še zatikali po gladkemu odru, ki je podrsaval pod nogami a hkrati se zatikal zaradi neravne površine, smo dokaj uspešno opravili nastope. Seveda brez napak ni šlo, tega se zavedamo. Vendar pa so nam pozitivne besede naše “male Branke” dale energijo za v naprej.

Da bo kritika ostra smo začutili že ob večerji, saj je bil tudi golaž precej začinjen, naše vodje pa so bile v “krempljih” ocenjevalcev kar dobro uro. Tako pač je to, da so na regijskem nivoju ocenjevalci veliko bolj strogi kot na območnem ter da gledajo precej na detajle, kateri pa pri nas zaradi različnih obveznosti naših članov in posledično neredne udeležbe vaj, manjkajo.

Po vrnitvi iz regijskega srečanja so se člani mlajše veteranske skupine dobili še na evalvaciji srečanja, kjer so analizirali nastop. Tako je “esemesovcem” (opomba: člani mlajših veteranov se neuradno predstavljajo tudi kot SMS skupina kar je kratica za Starejša Mladinska Skupina, saj je povprečna starost še ne 40) padla tudi nova ideja za kratico SMS. Ne glede na rezultate ocenjevanj Se Mamo Super. In takšen moto nas vodi že dolga leta.

programski list regijskega srečanja na Senovem

revija ljudskih pevcev

Območna prireditev Naj zveni ljudska pesem je pregledna predstavitev poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem novomeške izpostave JSKD.

Ker smo v decembru 2015 obnovili in pomladili pevsko skupino, smo se kresovci odločili, da svoje znanje pokažemo tudi ostalim. Zato se je kresova pevska skupina Li-Lá udeležila omenjenega srečanja v sredo, 18. maja 2016, v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi. Kot najmlajši smo poželi največji aplavz, kar nam je dalo nov zagon za vadbo.

Strokovna spremljevalka območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi je bila dr. Mojca Kovačič, katera nam je dala dobre usmeritve za delo v naprej. Tako vodja pevske skupine Li-Lá Nina Šalamon kot umetniška vodja FD Kres Branka Moškon, pa sta bili z našim nastopom zadovoljni.

Oglej si posnetek na Youtube.

Pevska skupina Li-Lá na To smo mi

Pevska skupina Li-Lá deluje pod okriljem Folklornega društva Kres od decembra 2015. Skupino vodi Nina Šalamon. Nastopile so na prireditvi To smo mi v organizaciji JSKD Novo mesto in ZKD Novo mesto v Hiši kulinarike Novo mesto. Dekleta so dokazala, da so kljub začetniški tremi na prvem javnem nastopu, dovolj pevsko podkovane, da so pobrale velik aplavz. To jim daje novo moč in zagon za nove nastope.

Oglej si posnetek na Youtube.

Tamburaši na Slakovi poti

2016-05-07 20.17.18Sobotno sončno jutro se je prelevilo v krasen dan, katerega je marsikdo izkoristil za dela na prostem za sprostitev ali pa je odšel na pohod po Slakovi poti po Trški gori. Na slednjo so se podali tudi tamburaši Folklornega društva Kres, kateri so ob cerkvi Marijinega rojstva zaigrali nekaj ljudskih, pohodniki pa so kljub utrujenim nogam ob temu še zaplesali.

Pohodniška pot Po Slakovi poti je urejena v spomin dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodno zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Trška gora je ena najbolj znamenitih slovenskih vinskih goric, kjer je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Severno pobočje je gozdnato. Vrh Trške gore krasi romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo že leta 1135 skupaj z vinskim dvorom (Weinhoff) in bližnjimi vinogradi v svoji darovnici stiškemu samostanu omenja oglejski patriarh Peregrin. Na vrhu Trške gore (428 m) ob cerkvi Marijinega rojstva, že stoletja rastejo tudi lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov. Ocenjujejo, da je stara preko štiristo let in je najdebelejša dolenjska lipa. Ima votlo deblo, kamor se lahko stisne lepa gručica ljudi, dnišče je umetelno razraščeno, na višini treh metrov pa se vzpenja košata zelena krošnja, v senci katere čaka svoje obiskovalce starodavna kamnita miza. Organiziran pohod poteka v začetku meseca maja. (vir: Slovenia.info)

fotografija: Primož Gregorčič

Brez ljubezni plesa ni, kdor se ljubi, se vrti.